Valandovo & Mama Stina

Istorija na gradot Valandovo i okolinata!

Valandovo vo vreminjata

Istoricarite zapisale deka nasiot grad e stara naselba za cie minato malku se znae, poradi toa sto ne postojat pisani izvorni materijali i spomenici. Za negovata starost, ima arheoloski tragi i naodi. Od niv se doznava deka prostorot na denesniot grad bil naselen uste vo pra istorijata. Se pretpostavuva deka praistoriskata naselba poteknuva od preminot na bronzenata vo zeleznata epoha, odnosno od XII do VII vek pred nasata era. Na prostorot na denesniot grad se utvrdeni ostatoci i od rimskata antika.

Vo anticko vreme na teritorijata na denesniot grad se razvila rimska naselba, za sto svedocat otkrienite rimski mozaici vo razni delovi na gradot.

Poznato e deka Slovenite se naselile vo ova podracje kon krajot na VI ili pocetokot na VII vek. Od istoricarite i hronicarite gradot bil spomenuvan uste vo X vek, so imeto Valander.

Srednovekovnoto Valandovo bilo izgradeno na mestoto na denesniot grad. Za vremeto na carot Dusan, vo 1349 godina Valandovo se spomenuvalo so imeto Alavandovo, sto znacelo Cveten grad.

Za imeto na gradot ima poveke legendi. Edna od niv, od podalecnoto minato, zboruva deka nekade po doaganjeto na Slovenite, vo ovoj kraj ziveel bogat svestenik, po ime Vlando. Toj bil osnovatel na naselbata i na crkvata vo grdaot. Vo sekavanje na ovoj dobrotvoren covek, naselbata, sto se oformila vo pogolemo naseleno mesto, bila narecena Vlandovo, odnosno Valandovo.

Od eden potipsen dokument, od 1579 godina, se doznava deka Valandovo bilo upravno-administrativno sediste so posebna nahija, narecena Bojmija, so 25 naseleni mesta. Valandovo togas imalo 180 kuki, od koi 29 bile turski.

Turskiot patepisec Evlija Celebija, koj vo vtorata polovina na XVII vek go posetil valandovskiot kraj, veli deka Valandovo e kasaba opkolena so lozja i sumi. Gratce so 150 kuki so 900 ziteli, so sopstvena carsija od 50 dukani, edna mala dzamija, amam, dva ana I golem manastir so mnogu kalugeri.

Vo 1900 godina Valandovo imalo 200 domakinstva so 1.195 ziteli, a sproti Prvata balkanska vojna 300 domakinstva so 1.800 ziteli.

Za vreme na Balkanskata i Prvata svetska vojna vo Valandovo se slucuvalo momentalno da se srekavaat trite okupatorski vojski, srpskata, bugarskata i grckata. Vo vremeto od 1918 do 1941 godina Valandovo se naoga po srpska vlast.

Vo 1944 godina na 6 noemvri, regularnite edinici na makedonskata vojska go osloboduvaat gradot i otogas pocnuva negoviot sloboden rastez vo togasnata Jugoslavija. Taka ke bide se do 8 septemvri 1991 godina koga Makedonija ke stane samostojna i suverena drzava. Taa godina Valandovo broelo 4.418 ziteli a tri godini podocna odnosno 1994 goidna 4.343 ziteli.

Foto galerija od gradot Valandovo, pretisnete Tuka

               Manastirot Sveti Gorgi

Ova versko svetiliste se naoga vo eden zivopisen predel na planinata Plavus, severozapadno od Valandovo, raspolozeno vo tisinata i spokojot na prirodata, na cija ubavina najpoveke se voodusevuva okoto na namernikot, na ljubopitnikot.

Vo sredniot vek na ovoj prostor postoela mosne ubava crkva, posvetena na Sveti Gorgi, od koja zracela ubavinata na valandovskoto podnebje, nastanata so mesanje na kulturnite vlijanija na mediteranot, orientot i Evropa. Nea ja podignal srpskiot car Stefan Dusan vo 1349 godina, a ja gradele neimari so razviena smisla za estetika.. Vo 1349 godina, crkvata zaedno so svojot imot , carot Dusan ja podaril na Atonskiot manastir na ostrovoto Atos. Vo crkovnata povelba bilo naglaseno deka srednovekovnata crkva Sv. Gorgi, ima svoi imoti vo atarite na Valandovo, Pirava i Rabrovo.

Spored edno staro predanie, koga Marko Krale se vrakal od Prilep od prosetka vo planinata Belasica, kade sto ja odmeril svojata sila frlajki golemi kamenja vo Dojranskoto ezero od koi eden se zabil vo mesnosta Dikili Tas severozapadno od Dojran otkako ja minal Anska reka, go zaprel konjot Sarec nad Valandovo, vo mesnosta Manastirot. Vlegol vo crkvata SV. Gorgi i se pomolil na Gospod. Po kratkiot odmor go prodolzil patot kon Prilep.

Po doaganjeto na turcite vo Valandovo, crkvata Sv. Gorgi prerasnala vo manastir. Manastirskata crkva i konacite okolu nea, bile ogradeni so visoki i debeli zidovi, skopcani so teska zelezna vrata.

Denesnata manastirska crkva e nedovolno atraktivna. Taa e mala po golemina i nedovolno ugledna. Gradena e od kamen, a vo osnovata e spustena za edna stepenica pod nivoto na betoniraniot trem, koj e nesto ppovisok od nivoto na zemjata. Ovaa ednokorabna crkva so nizok svod , cija postvenost e vo nasoka istok-zapad, locirana e do bregot na edna udolnica.

Vnatresnosta na malata manastirska crkva e ispolneta so skromen fond na ikoni, sliki i drven namestaj Nekoi od ikonite se izraboteni po zemjotresot koj bil 1931 godina i ja razurnal crkvata, no ima i takvi koi se izraboteni vo ponovo vreme. Oltarnata pregrada sto ja socinuva maliot ikonostas, ja ima debelinata na ramkite na ikonite. Drveniot mal ikonostas ne e dovolno upadliv. Avtorite na ikonite ne se poznati, no poznati se nekoi od nivnite dariteli. Eden od daritelite e i nasiot pradedo Deljo Popov inaku najbogat trgovec od Valandovo, sin na valandovskiot svestenik Jovan.

Vo sredinata na juzniot zid se naoga takanareceniot vladicki stol , a levo od nego se ikonite .

Manastirskiot prostor denes e prekrasno sreden i pretvoren vo izletnicko mesto, mesto za uzivanje i odmor. Okolu manastirskata crkva ima tri cesmi so iscrtani freski i so mmnogu pitka i kako sto velat straite lekovita voda

Inaku ambientalnoto oblikuvanje na prostorot okolu manastirot ke pridonese ova svetiliste da sluzi, ne samo za razvivanje na intenziven religiozen zivot, so prisustvo na bogomolci od razni kraista, tuku i za odmot i rekreacija, kako i za zajaknuvanje na zdravjeto na pravovernite hristijani.

Foto galerija od Manastirot Sv. Gorgi i okolinata, pretisnete Tuka

Video snimka od      Manastirot Sv. Gorgi           2,69MB

                       Kukata na Avgustina i Gorgi Popovi

Kukata na Popovi e izgradena vo 1931 godina od strana na Deljo Popov, bogat trgovec od Valandovo. Vo kukata ziveele, a i denes ziveat dve semejstva, i toa dvajcata od trojcata sinovi na Deljo, Gorgi i Stavre Popovi.

Kukata ima golemo znacenje , gledano od strana na arhitekturata. Istata ima golem cardak koj mnogu podseka na starata makedonska kuka, prozorcite imaat drveni roletni koi odavaat izgled na mediteranskiot stil na gradba.

Denes kukata odnadvor go ima zadrzano prvobitniot izgled, a dvorot e moderno i sovremeno sreden, so palma koja tuka raste veke 30 godini i fontana koja go krasi istiot. Denesniot izgled na dvorot koj go izmamuva pogledot na sekoj minuvac dombronamernik e remek delo na Daniel Gligorov koj mnogu trud i ljubov vlozi za da istiot taka izgleda.

Foto galerija od kukata na Fam.Popovi, pretisnete Tuka
 

Maloj mome sedi    na cardakot          3,32MB

Video snimka od    Mama Stina          5,35MB

Mesnosta Izvorot

Vo mesnosta izvorot se naogala crkvata Sv. Petar, kade sto se i otkrieni zidovi kako i drug gradezen materijal. Spored narodnoto predanie, ovaa crkva bila izgradena na toa mesto vo vrska so nekoj kult, bidejki se naogala pokraj kulten i cudotvoren izvor, na koj, po tradicija, na Petrovden se dava kurban. Valandovcani praznikot Petrovden , po tradicija sekoja godina svecano go obelezuvaat. Vo pretpladnevnite casovi vo pravoslavnata gradska crkva Sveti Dimitrija se izvrsuva sveta bozestvena liturgija, a vo popladnevnite casovi, vo mesnosta izvorot se izvrsuva vodosvet i krsenje na slavskiot leb od svesteno lice vo prisustvo na golem broj vernici. Po delenjeto na kurbanot, i toa na site prisutni vernici, se odrzuva narodna veselba.

Inaku od izvorot, denes skoro polovina od gradot se snabduva so pitka i cista voda za pienje.

Vo blizina na izvorot denes se gradi golem bazen so diskoteka i kafici koi ke pridonesat da istiot bide uste poveke posetuvan i nikogas nezaboraven od idnite generacii. Vo toj za Valandovo golem potfat ucestvuva gradonacalnikot Jovan Peev so sorabotnicite.
 

Foto galerija od Mesnosta Izvorot, pretisnete Tuka

Mesnosta Kafoljot

Sekoj koj ne bil na Kafoljot ili ne slusnal za nego ke se zaprasa sto e toa. I nie Valandovcanite neznaeme sto tocno toj zbor znaci i kako nastanal istiot. Samo znaeme deka prirodata navistina si gi pokazala site svoi umeenja i znaenja koga go sozdavala ovaa mesto.

Vo Valandovo so generacii kruzi prikazna za toa kako nastanal kafoljot. Imeno , postoel ovcar koj na padinite cuval ovci. Eden den silen zemjotres ja potresol planinata i edna golema karpa se srusila vrz ovacrot i site ovci. Taa golema karpa pod koja se naogaat i dendenes ovacrot so ovcite , se vika kafoljot.

Interesnite kamenja koi se odvojuvaat od kafoljot gi krasat mnogu dvorovi, megu niv i dvorot na mama Stina. Sekoj kamen oblik i prikazna za sebe, ubavina koja trae i koja izmamuva vozdiv.

Foto galerija od Mesnosta Kafoljot, pretisnete Tuka
 

KULATA - markanten istoriski spomenik

Ovoj srednovekoven kulturno-istoriski spomenik se naoga severozapadno od Valandovo, na srtot na eden osamen kamenest vrv na planinata Plavus, na nadmorska visocina od 653 metri. Ovoj markanten objekt , e izgraden na nepristapno mesto, kade sto so vekovi odoleva na prirodnite stihii i na zabot na vremeto.

Koga bila gradena kulata ne se znae , bidejki nema pisani spomenici. Se pretpostavuva deka bila podignata vo vremeto od XI do XIV- za vreme na vladeenjeto na srpskiot car Dusan ili feudalniot vojvoda Ljutica Bogdan. Po smrtta na srpskiot car Dusan, celata valandovska kotlina bila pod vlast na Bogdan, koj bil cicko na brakata Dragas i Konstantin Dejanovic. Spored predanieto, vo pazuvite na planinata Plavus, pod kulata se naogal dvorecot na Ljutica Bogdan.

Kulata , vo svojata prvobitna sostojba , bila mnogu povisoka, podignata na karpesto plato i prirodno zastitena od site strani so strmni teskoprodorni tereni. Nekolku stotini metri pod kulata bil podignat pojas od zidovi, koj imal za cel da ja stiti tvrdinata od napad. Ovoj strateski objek bil graden vo forma na cetiriagolnik, so debeli zidovi od kamen, cii gorni delovi se urnati i go ispolnuvaat vnatresniot prostor na kulata.

Srednovekovnata kula vo predelite na Plavus bi mozela da bide naselba na vojnici i vlasta, a na mestoto na denesno Valandovo postoela naselba so trgovci , zanaetcii i zemjodelci.

Postoi ilegenda deka kulata i dvorecot bile povrzani so podzemen hodnik so poleto i so Anska reka. Preku ovoj hodnik vo slucaj na opsada, tie imale moznost da se snabduvaat so hrana i voda. Megutoa, tragi od ovaa podzemje do denes nema.

Foto galerija od Mesnosta Kulata, pretisnete Tuka

 

webmaster@mama-stina.de

[HOME / NEWS] [POCETOK] [Mamast. recepti] [Maked. recepti] [Intern. recepti] [Torti] [Rasp. Valandovc.] [Video Val.] [Folk fest] [Valandovo] [Valand. Dijal.] [Val. vo dijasp.] [Isar Marvinci] [Linkovi] [Foto galerija] [Kontakt] [Partner] [Forum Valandovo] [Gostinska kniga] [ANFANG] [POCETAK] [START] [Impressum]